Stari grad na Kolovcu

by piskec 19. avgust 2016 16:24

Če sem bil že sam zadnjič sploh prvič v teh koncih, bi bilo prav, da še Helena malo spozna te konce. 

Sam si rad mislim, da točno vem, kako jo motivirati, ampak najbrž nimam pojma in je šla z mano iz povsem drugih razlogov, kot sem si jih predstavljal sam. Se pa ne sekiram preveč, dokler gre z mano, je še vse ok. Ko enkrat ne bo več hotela, bom moral pa resno razmislit o upravičenosti takih in drugačnih prijemov.

Obljubil sem ji namreč nadvse hudo strmino direktno do starega gradu na Kolovcu. Se mi še vedno zdi, da jo take stvari kar pritegnejo v stilu: "kaj, a da ne morem?" in si take stvari hitro vzame za svoje. Še posebej takrat, ko jaz nisem šel/upal tam čez. To jo še malce podžge, čeprav oba že dolgo veva, da je bolj pogumna od mene.

Zato sva jo tam, kjer sem sam zadnjič odnehal, malce iskala pot, potem me je pa hitro imela dost - "ja, kaj zdej? Ja pejt direkt gor, ne!"

No, ugovarjal nisem, tako da sva bila na vrhu v parih minutah, saj je vse skupaj le manjši hribček.

Par ruševin je tam gor, ene zgledajo bolj gradu podobne, druge pa ne. Kdo bi vedel? 

Nato sva se namenila še proti bolnici, bova šla po grebenu, mimo nekega objekta in bova že našla, ne? Pa sva res hitro našla najprej lovski dom.

In to Domžalski lovski dom. Opa. Tudi približno se mi ni sanjalo, da je kaj takega tule gori. Precej super zrihtano in precej super plac, moram priznat.

Pa voda, pa potočki, pa... ja, precej nama je bilo všeč tule.

Nato sva tam na ovinku ceste našla še en spomenik, včasih je tudi tu stala domačija.

Nato pa sva jo morala mahnit kar počez, saj nisva hotela v dolino. Pa sva hitro našla nek kolovoz in tam zadaj neko tablo. Šele ko prideš zraven, ja, takrat ti je pa hitro jasno, čemu je namenjena, saj je vsa prestreljena!

Napis "pazi strelišče" je seveda potem po cesti naprej, na drugi strani. Upam, da kdaj ne streljajo v drugo smer, lahko bi bilo precej nerodno...

Pravzaprav se nisva veliko lovila, par grap, malce gor in dol po kolovozih, malce brezpotja, v začetku aprila s tem ni težav, hosta je redka in lahko prehodna, vidljivost pa super.

Bolnico sva zato hitro našla, mogoče sva malo preveč visoko zavila, a sva šla po kolovozih. Potem je bilo treba le še dol, pa sva bila tam.

Nazaj pa po markirani poti v grapi in po cesti do avta. En tak hiter izlet, dopoldanskih par uric, da sva do kosila nazaj. Otroc najbrž še opazil niso, da naju ni bilo doma... 

Tags: , ,

domači kraji | hribi

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

  • Kepa (3)
    Vreme je napisal: Eh, v vsakem primeru si boljši od nas ;) [Več]
  • Kepa (3)
    piskec je napisal: Res je, precej kampanjsko tole obdelujem... Namest... [Več]
  • Kepa (3)
    Vreme je napisal: Uf, odkar več ne objavljaš na Facebooku opažam,da ... [Več]
  • Greva oba na sestanek! (2)
    piskec je napisal: Če ne bo sestanke, ne bo vzpodbude! :) [Več]
  • Greva oba na sestanek! (2)
    Helena je napisal: Le zakaj sploh dvom? Tole postaja najina prepoznav... [Več]
Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS